KDO SO OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI?
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so otroci s posebnimi potrebami:
– otroci z motnjami v duševnem razvoju,
– gluhi in naglušni otroci,
– slepi in slabovidni otroci,
– otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani otroci,
– otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
– dolgotrajno bolni otroci in
– otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
V devetletni program OŠ se v skladu z zakonom vključujejo tisti učenci s posebnimi potrebami, ki lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja oz. ovire dosegajo standarde osnovnošolskega programa ob ustrezni prilagoditvi organizacije, načina preverjanja znanja, napredovanja in časovne razporeditve pouka, ter ob dodatni strokovni pomoči.
KDAJ RAZMIŠLJATI O ZAHTEVI ZA ZAČETEK POSTOPKA USMERJANJA?
Otroka, pri katerem učitelji, razrednik ali starši opazijo težave na izobraževalnem, čustvenem, vzgojnem ali drugem področju, šolska svetovalna služba po predhodnem posvetu z razrednikom in starši napoti v obravnavo k strokovnim delavcem – specialnim pedagogom. Če se težave pri otroku pokažejo za specifične, šolski strokovni tim staršem predlaga, da vložijo Zahtevek za začetek postopka usmerjanja, lahko pa je napoten v zunanje ustanove, kot so Svetovalni center, Center za sluh in govor, Dispanzer za pedopsihiatrijo in druge.
Ko otrok pridobi Odločbo o usmerjanju, se mu nudi dodatna strokovna pomoč s strani predmetnih ali razrednih učiteljev (učna pomoč), specialnih pedagogov ali psihologov (dodatna strokovna pomoč). Ti s specializiranimi oblikami pomoči pomagajo otroku pri premagovanju težav in odpravljanju primanjkljajev. Specializirane oblike pomoči se izvajajo pri učenju, navajanju na učne in delovne navade, pri razvoju ustvarjalnosti, krepitvi koncentracije, pozornosti ali treningu socialnih veščin.
Učenci lahko pridobijo praviloma največ 5 ur dodatne strokovne pomoči, ki se izvajajo v posebni skupini ali individualno v oddelku ali izven oddelka.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/00), ki se pri nas uveljavlja od leta 2000, ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.